Sreda, 12. 2. 2020

Za razliko od ponedeljeka in torka smo v sredo odšli na celodnevni izlet. Z avtobusom smo se odpravili sončnemu vremenu naproti in se najprej ustavili v vasi Spuhlja, ki se nahaja v bližini Ptuja. V teh krajih se že intenzivno pripravljajo na pustovanje, zato smo obiskali Tapetništvo Klinc, kjer nam je gospod Klinc predstavil njihovo dejavnosti, to je izdelovanje kurentij oz. celotne oprave, ki jo ima na sebi kurent. Povedal nam je, da se je s tem ukvarjal že njegov oče, tradicijo pa nadaljujejo tudi njegovi sinovi. V delavnici smo si ogledali sestavne dele kurentije: ovčja koža, debela usnjena maska, dolg rdeč jezik, okrasno perje ali rogovi, palica z ježevko, rdeče ročno pletene nogavice, črni škornji, veliki zvonci ter pisani trakovi iz krep papirja, ki s svojimi veselimi barvami naznanjajo pomlad. Vsi materiali so naravni in kar precej časa traja, da jih vse zberejo. Ko imajo vse sestavne dele na voljo, traja do tri dni, da ustvarijo celotno kurentovo podobo. Ker je imel gospod Klinc ravno na novo izdelano kurentovo masko na voljo, je povabil enega od učencev, da si jo nadene. Tiem iz 5. razreda se je tako preoblekel v kurenta ter se preizkusil v odganjanju zime. Vsi obiskovalci so bili nad ogledom delavnice navdušeni, učitelji in učenci iz Italije pa so povedali, da imajo nekaj podobnega pri njih na Sardiniji. 

Nato smo se odpravili na Ptuj, kjer smo obiskali grad in nekaj tamkajšnjih zbirk. Povzpeli smo se po grajskem hribu, na vrhu pa nas je pričakal lep razgled na mesto Ptuj. Ogledali smo si zbirko pustnih mask, viteške opreme in orožja, kjer so učenci v roke prijeli pravi viteški meč, ter zbirko grajskega pohištva in glasbenih inštrumentov. Vsi skupaj smo ugotovili, da življenje na gradu ni bilo tako udobno, kot se zdi na prvi pogled. 

Že malo lačni smo se odpeljali v Maribor, kjer smo si najprej privoščili kosilo, nato pa smo se odpravili v Akvarij in terarij Maribor. Pričakali so nas akvariji, polni znanih in neznanih rib, školjk, rakov in želv. Terarij pa nam je ponudil na ogled kače, pajke, razne kuščarje in še kaj. Ogled nas je seveda navdušil. Peš smo se odpravili v center mesta, kjer smo si vsi skupaj vzeli nekaj prostega časa in po svoje raziskovali mesto. 

V zadnjem delu izleta smo se odpeljali proti Špičniku in kmetiji Dreisiebner, kjer nas je pričakalo Srce med vinogradi, ena najbolj slikanih lokacij v Sloveniji. Pot na vrh je bila strma in za velik avtobus zahtevna, a se je voznik izkazal in nas varno pripeljal. Sledilo je navdušeno fotografiranje, najprej skupinske fotografije, nato pa so se učenci že opogumili in nastalo je tudi nekaj fotografij posameznih parov, vse fotografije pa bodo za vedno ostale v spominu. Po večerji smo se že v trdi temi spustili navzdol po strmini in tudi tokrat se je voznik izkazal, za kar smo ga nagradili z bučnim aplavzom. Že malo utrujeni smo se vrnili v Veliko Polano, kjer se je naš dan tudi zaključil.