V okviru projekta Dan strpnost – dan za prijateljstvo so učenke Klara Pucko, Karin  Ščančar, obe iz 5.razreda, Eva Kavaš 6. r, Pia Cigut 7. r, Saša Matjašec 8. r in Špela Jaklin, Tia Tonkovič ter Kaja Žalig, vse iz 9. razreda, svoja razmišljanja o prijateljstvu strnile v literarne prispevke.  Tako jih delijo tudi z nami.

Karin Ščančar                                                                          PRIJATELJI

Prijatelji

vedno

skupaj

držijo.

Res,

da

včasih se

skregajo.

Vendar

med njimi

vedno

lučka sije.

Prijateljev

lahko imaš

na

tisoče.

Prijatelj pravi

pa je tisti,

ki ti ob dobrem

in slabem stoji ob strani.

Klara Pucko                                                                              PRIJATELJ

Prijateljstvo je čudna vez,

ki pride med dva vmes.

Je to objem ali lepa beseda,

morda veselje in sreča?

Prijatelj potem je prava oseba,

ki nikoli ne odneha.

Da je sreča v tvojih očeh,

da veselje v tvojem je srcu.

Prijatelj tvoj je zaveznik,

če prav si ti bednik.

Brez skrbi če ne bo šlo,

le prijatelja in pogum, pa v redu bo.

Prijatelj, kaj pa če ga ni?

Potem lučka ugasne in

sam si v temi.

Kmalu že te ni.

Eva Kavaš                                                                            PRIJATELJSTVO

Prijateljstvo je dar, ki si ga vsak sam lahko pribori. Prijateljstvo je ljubezen, veselje, žalost in tudi bolečina. Srečno prijateljstvo se lahko rodi in tudi umre. Lahko pa ostane za vedno. V srcu. Prijatelj je tisti, ki ti zmeraj stoji ob strani. In ko vsi odidejo, je prijatelj s tabo kot angel.

Vsak dan jo gledam vso žalostno. Sedi na klopci čisto sama. Kot bi se nad njo zgrinjali temni oblaki. Tega ne morem dopustiti. Zjutraj vstanem, poletim iz postelje in prisijem ves nasmejan v šolo. Počutim se kot Sonce, ki bo obsijalo temno nebo. Pridem do nje in jo objamem. Ves pogumen ji povem: »Nisi sama. Jaz sem s tabo.« Pogledajo me njene žalostne oči in iz njih začnejo liti solze. Vrne mi objem in reče: »Hvala ti za sonce. Ravnokar je v mojem srcu zasijala mavrica.« Skupaj sva narisala mavrico prijateljstva.  ZA DEŽJEM VEDNO POSIJE SONCE in NASTANE MAVRICA.

 

Pia Cigut                                                                              BITI STRPEN

Biti strpen je …

Biti besedno len?

Ali pa je biti strpen

le na kakšno lepo besedo več pripravljen?

Ali pa je biti strpen –

kot oster hren?

Morda pa je strpnost …

več kot le pravilno rešen

matematični koren.

Strpen je biti,

kakšen odnos je treba do drugačnih gojiti.

In da se je naučiti!

Kot bi moral vsak dan rožo zaliti.

Bi morali za strpnost prositi

ali se je vsak dan znova veseliti?

Pozornost ni lažni prijatelj,

je kot lepe besede pisatelj.

Saša Matjašec                                                       RAZMIŠLJANJE O PRIJATELJSTVU

»Prijateljstvo je najtežje razložiti. Ne naučiš se ga v šoli. Toda če se nisi naučil pomena prijateljstva, se v življenju resnično nič nisi naučil.« Muhammad Ali

Prijateljstva se začnejo tkati že v ranem otroštvu.  S prvim stikom se ustvarijo prve in najpomembnejše vezi, ki nas spremljajo vse življenje.

Prijateljstvo je vrlina,  ki je potrebna za polno za življenje. Brez prijateljev  svet ne bi obstajal. Prijatelj je oseba, ki ti je blizu, ti ponudi pomoč, ko jo potrebuješ, se z njim razumeš in ob njem se počutiš dobro in prijetno. Lahko bi rekla, da prijateljstvo združuje podobnost, pa tudi drugačnost. Družijo se ljudje, ki imajo enake želje, interese pa tudi ljudje, ki so si na videz zelo različni.

Vzroki, zaradi katerih pa se ljudje »držijo« v prijateljstvu so različni. Naklonjenost, simpatija, ljubezen in empatija so temelj prijateljstva. Ljubezen je za vsakega posameznika tisto, kar se mu zdi, da je dobro zanj. Če se z nekom ne družimo zaradi njega samega, ampak zaradi koristi, ki bi jo imeli od njega, to ni pravo prijateljstvo.  To je le navidezno prijateljstvo, ki obstaja zgolj zaradi koristoljubja. Takšne vezi nimajo bodočnosti, saj ne izpolnijo svojega namena, da bi bili ljudje znotraj srečni. Takšne vezi pogosto ugasnejo.

Mladi smo nagnjeni k čutni ljubezni, ki je združena s strastnim uživanjem. Tako kot prijateljstvo iz koristoljubja, se tudi tu prijateljstva hitro sklepajo in prav tako hitro razdirajo. Verjamem pa, da je kljub vsemu na prvem mestu največ prijateljstev iz plemenitih vzgibov, ki povezujejo  ljudi.

Prijateljstva so včasih tudi na preizkušnji. Vendar pa vsak posameznik prej ali slej spozna in si sam pri sebi v mislih razčisti, če je ta prijatelj res za njega prijatelj.

Življenje je skoraj popolno, če imaš v njem prijatelja. Veliko ljudi se ne zaveda, kako bi bilo, če prijateljev ne bi bilo.

Pravi prijatelj ni tisti, ki ti vedno pritrdi. Pa tudi ne tisti, ki  s tabo vedno se smeji. Pravi prijatelj ti znova in znova nastavi ogledalo, te spodbuja in bodri. Po premagani oviri pa se s tabo veseli.

 

Špela Jaklin, Tia Tonkovič, Kaja Žalig                                      LUNIN OTROK

Zakaj drugega bi žalili,

ko skupaj naj bi rasli?

V današnjem svetu vsi drugačni na Luno naj bi bili poslani.

Zakaj?

Da več krivice, nestrpnosti in

sovraštva do drugačnih bi gojili?

Vsi na Luni  bi nas dol

s solzami resnice  oblili.

Lunin otrok –  ne joči,

ko Luna vzhaja Ti žariš,

z resnico srca dušam nesrečnih pojiš.

Zaradi tebe vsak otrok do resnice bo prijokal

in vsaka uboga duša na Luno bo poslana,

kjer  podpirajo se in so vsi enaki.

Ko polno bo kraljestvo,

Luna mogočno bo sijala

in Zemlja z resnico in strpnostjo bo cela obsijana.

koordinatorica projekta na šoli Breda Vöröš