KAKO SE  naj  UČINKOVITO  UČIM?

Pri učenju si postavi 5 vprašanj:                     in odgovorov:

1. KDO JE TISTI, KI NAJ SE UČI? 2. KDAJ NAJ SE UČIM? 3. KAKO NAJ SE UČIM? 4. KJE NAJ SE UČIM? 5. ZAKAJ NAJ SE UČIM?

JAZ! Ob pravem času. Poenostavljaj in varčuj s časom! Kjer se najbolje počutim. Da dosežem zastavljeni cilj. Npr.: Razred želim izdelati s takšnim uspehom, kakršnega sem si zadal. Doseči hočem poklic, ki si ga želim.

 

Dejavniki učenja

Fiziološki (izvirajo iz počutja in zdravstvenega stanja osebe – utrujenost, bolezen, lakota, žeja; vid, sluh)

Psihološki (izvirajo iz osebe same – sposobnosti za učenje, predznanje, motivacija, učni stili, čustvene in osebnostne značilnosti)

Fizični (izvirajo iz okolja – vreme, hrup, osvetlitev, temperatura, urejenost učnega prostora, urejenost informacij)

Socialni (izvirajo iz družbenega okolja – družina, šola, vrstniki,…)

 

Vprašanja, ki se nam porajajo:

• Kje naj se učim?
• Kdaj naj se učim?
• Kako se naj pripravim na učenje?
• Kako se naj učim?

 

Predpogoji za uspešno učenje:

• Branje z razumevanjem.
• Sledenje in poslušanje razlage v šoli.
• Redno opravljanje domačih nalog.
• Sprotno učenje.

 

Kako se naj učim?

Uporaba različnih učnih strategij:

• Strategije za določanje bistva
• Miselni vzorci
• Učne kartice
• VŽN strategija
• Metoda recipročnega učenja/poučevanja
• Paukova strategija
• Pojmovne mreže…

 

Načrtovanje učenja

• Najprej zadovoljim osnovne potrebe (lakota, žeja, počitek)
• Pripravim in uredim si prostor za učenje
• Uredim šolske potrebščine, ki jih potrebujem za učenje
• Zastavim si cilj (kaj se želim danes naučiti)
• Izdelam načrt učenja oz. urnik učenja

 

Potek učenja:

• Dobro in pozorno preberi naslove in podnaslove;
• Najprej se uči lažjo snov;
• Ne zadržuj se pri učenju snovi, ki ti dela težave – za to boš poiskal pomoč;
• Vsaj 20 % časa pri učenju nameni branju;
• V besedilu poišči bistvo, ga podčrtaj, izpiši, naredi miselni vzorec;
• Ponavljaj snov na različne načine: ob MV, postavljaj si vprašanja, bodi sam sebi učitelj;
• Ob učenju se vedno vprašaj, kaj iščeš;
• Vsak dan sproti snov ponovi ali vsaj preberi;
• Ob učenju delaj 5 – 10 minutne odmore, še preden se utrudiš;
• Pomagaj si tudi z dodatnimi viri informacij (knjige, revije, internet,…)

 

MOTIVACIJA ZA UČENJE
Kako uspešen boš pri učenju, je odvisno od tega, kako močno in zakaj se želiš nekaj naučiti.

Če želiš biti pri učenju uspešen, moraš :

SPOZNATI SEBE IN SE SPREJETI TAKEGA,  KOT SI.
Vsakogar od nas določajo  lastnosti, po katerih se ljudje razlikujemo med seboj ali pa smo si podobni. Tudi če nisi zadovoljen z vsemi svojimi lastnostmi, se moraš sprejeti in se imeti rad. Usmeri se svoje dobre lastnosti in jih pri učenju izkoristi.

POSTAVI SI URESNIČLJIVE CILJE.
Cilji ti pomagajo, da ima tvoje življenje smisel in se je vredno potruditi. Kadar si brez ciljev in brez načrtov, imaš občutek, da je življenje nesmiselno. Hitreje podležeš vplivu slabe družbe. Zato so cilji nujni.

Kako  si postavljaš cilje?

• Cilj mora biti tvoj. Če ti ga postavijo starši ali učitelji, je to njihov cilj. V takšnem primeru si morda ne boš dovolj prizadeval, da bi ga dosegel.
• Cilj ne sme biti postavljen niti prenizko niti previsoko. Če je cilj postavljen prenizko, ti ne predstavlja nobenega izziva. Ni se potrebno veliko truditi za rezultat. Tudi zadovoljstvo je, ko takšen cilj dosežeš, majhno. Kadar pa je cilj postavljen previsoko, je le malo možnosti, da ga dosežeš. Vanj vložiš veliko truda, doživiš pa neuspeh.
• Svoje cilje zapiši. Ko cilje zapišeš, si jih laže predstavljaš in tudi laže dosegaš.
• Določi si dolgoročne cilje (Kdo želiš biti in kaj želiš početi čez deset let?), nato pa si te cilje razdeli v kratkoročne cilje (Kaj lahko storiš danes, tukaj in zdaj?). Ovire na poti do ciljev lahko spremeniš v priložnosti, izzive. Če ovire sprejmeš kot izzive, te to spodbudi, da zbereš več energije za delo ali učenje in se še bolj veseliš svojega uspeha.

 

UČENJE GLEDE NA RAZLIČNE UČNE STILE

Vsak se lahko nauči učiti se, tudi na zabaven način, če spozna sebe in metode učenja, ki mu ustrezajo. Lažje se je učiti, če vključimo več čutil, če torej učne poti v spomin vodijo prek gledanja, poslušanja, tipanja, okušanja in vonjanja. Učni stili se delijo na različne tipe: vidni tip, slušni in telesno-gibalni tip. Spodaj so natančneje opisani:

VIDNI TIP

Bolj si zapomnim, kar vidim, kot kar slišim.
Pišem, ker si bolje zapomnim.
O tistem, kar se učim, si v mislih ustvarim podobo.
Ko berem ali pišem, si zapisujem.
Pri zapisovanju uporabljam barve, berem raje sam/a. Ideje narišem, naslikam.
Opazujem učiteljev obraz, ko razlaga.
Vključen radio me ne moti.
Zato se pri vidnem tipu svetuje:

– uporaba slik, fotografij, ilustracij, grafov;
– jasno morajo videti učitelja pri razlagi, še posebej gestikulacijo;
– uporaba barv za podčrtavanje in označevanje pomembnih besedil;
– ideje naj narišejo, naslikajo;
– zgodbo naj najprej napišejo in tudi narišejo;
– branje ilustrativnih besedil;
– predstavljajo naj si besede;

SLUŠNI TIP

Lažje razumem, če o snovi razpravljam z drugimi.
Ko poslušam besedilo, se ga lažje učim.
Rad govorim, ko pišem.
Ko berem, v mislih »poslušam« besede.
Bolje si zapomnim snov, če se učim glasno.
Rad/a pripovedujem šale in si jih zapomnim.
Zato se pri slušnem tipu svetuje, da:
– sodelujejo v diskusijah ali debatah;
– snov ponovijo v obliki nastopa;
– snemajo predavanja ali posnamejo del besedila;
– glasno berejo;
– za lažje pomnjenje uporabljajo glasbeno podlago;
– se o idejah pogovarjajo;
– učenci nekomu narekujejo pri zapisu besed;

TELESNO-GIBALNI TIP

Učijo se z delom in telesno dejavnostjo.
Ko sem telesno dejaven, dobim dobre zamisli.
Ko se učim, imam rad/a premore.
Rad/a delam stvari z rokami.
Rad/a se učim na različnih mestih, stoje.

Zato se učencem, ki jim je ljubši motorični tip učenja, svetuje:
– veliko odmorov med učenjem;
– med učenjem naj se premika;
– učijo naj se stoje;
– uporabljajo zelo močne barve za zapomnitev;
– poslušajo glasbo med učenjem.