Kombinacija in zaporedje učnih aktivnosti, ki jih izvajamo kadar se učimo, je odvisna od cilja, namena in predmeta učenja. Zaporedje vseh aktivnosti od začetka do končnega cilja pri učenju imenujemo učna strategija. Učna strategija je odvisna od vrste različnih dejavnikov in se od posameznika do posameznika nekoliko razlikuje. Glede na to, kakšne strategije nekdo uporablja, da se najlažje in najbolje nauči nekaj novega, govorimo o različnih učnih stilih. Raziskovalci učenja se večinoma strinjajo, da obstajata dva glavna dejavnika, ki vplivata na individualen stil učenja:
Kateri spoznavni kanal je pri posamezniku najbolj razvit? Vizualni, slušni ali kinestetični?
Kako posameznik informacije obdeluje in katera polovica možganov pri tem prevladuje?
Posameznikov učni stil je torej kombinacija zaznavanja, obdelovanja in vrednotenja informacij ter izkušenj. Če primerjamo sebe z drugimi učečimi, bomo zlahka zaznali razlike v stilih učenja. Nekateri se najlažje učijo, če berejo iz knjige, drugi s poslušanjem razlage, spet tretji iz slikovne predstavitve in četrti iz praktične aktivnosti. Nekateri se najraje učijo sami, medtem ko drugi snov dodobra razumejo in osvojijo šele, ko so o tem intenzivno razpravljali z drugimi. Nekaterim je dovolj, da preučijo posamezne primere in si na podlagi ugotovitev zlahka predstavljajo celoto, spet drugi morajo najprej spoznati celotno sliko, v katero nato vmeščajo posamezne dele. Eni razmišljajo logično korak za korakom, drugi se lotevajo reševanja problemov s hitrimi, bolj intuitivnimi odločitvami za rešitev. Še posebej za mlajše generacije je očitno, da se reševanja nalog lotevajo bolj intuitivno, po sistemu iskanja ustreznih rešitev “prav-narobe”.
Da bi se lahko učili hitro, učinkovito in lahkotno, je nujno dobro spoznati sebe, svoja že izoblikovana učna nagnjenja. Razviti je potrebno osebni stil učenja, ki bo kar najbolj upošteval naše individualne posebnosti in hkrati vključeval aktivne metode, ki podpirajo naraven način učenj.
Da bi čim lažje ugotovil kateri stil učenja ti najbolj ustreza je na tej povezavi kratek test za pomoč k določitvi tvojega učnega stila.
RAZLAGA UČNEGA STILA:
VIDNI/VIZUALNI STIL
Posameznik s tem stilom si snov ponazori v obliki slik. Učni pripomočki, ki jih pri tem uporablja so zato zemljevidi, grafi, preglednice, knjige in drugi. Poleg tega pri učenju rad uporablja barve. Govori hitro, njegovo besedišče predstavljajo predvsem besede, ki označujejo vidne vtise, učenec ima jasne predstave in uvid v bistvo problema. Je urejen, organiziran, sistematičen, redoljuben, poslušen in rad opazuje. Pri učenju ga hrup ne moti. Vizualni tipi imajo težave z zapomnitvijo ustnih navodil. Usmerjen je na zunanji videz tako sebe kot so ljudi. Nad svojim delom (učenjem) želi pregled na papirju (kot miselni vzorec ali skice).
SLUŠNI/AVDITIVNI TIP
Učenec s prevladujočim slušnim stilom se največ nauči iz pogovorov, razprav in predavanj. Govori ritmično in rad uporablja izraze kot so: to mi dobro zveni ali to je odgovor na vprašanja. Rad bere na glas, ob tihem branju pa premika ustnice. Ob delu se zlahka oddalji od bistva, marsikdaj pa se pogovarja sam s seboj in se uči s pomočjo samogovorov, pri branju pa uporablja notranji dialog. Vsekakor se pri ustnem spraševanju odreže bolje kot pri pisnem preizkusu znanja. Rad ima glasbo in je zmožen oponašati narečja, glasove živali, melodije. Snov mu mora biti podana postopoma saj si jo zapomni po korakih.
GIBALNI/KINESTETIČNI STIL
Učenec kinestetičnega stila se najbolje uči , če delo izvaja. Najraje ima delo v skupini in projektno delo. Odličen je v igri vlog in rad bere akcijske knjige. Dotika se predmetov, ljudi in se veliko giblje. Snov si zapomni z opazovanjem, telesno aktivnostjo in delom s predmeti (npr.: laboratorijske vaje). Bolje si zapomni celotno izkušnjo kot podrobnosti. Reagira telesno, saj je na prvem mestu dober občutek in ne videz. Učenec s kinestetičnim se hitreje mišično razvija kot učenci z drugima dvema stiloma.
